Do kdaj bodo antibiotiki še učinkoviti?
Bakterije so do zdaj razvile odpornost proti skorajda vsem antibiotikom, vendar se odpornost zelo razlikuje med bakterijskimi vrstami
Čezmerna uporaba antibiotikov, tako za zdravljenje ljudi kot tudi živali, je prispevala k povečevanju števila mikroorganizmov (bakterij, plesni in kvasovk), ki so razvili odpornost proti antibiotikom. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da brez potrebnih skupnih aktivnosti za zajezitev pojava odpornosti bakterij hitimo v obdobje pred antibiotiki.
V Evropi po nedavnih podatkih umre že 25.000 ljudi na leto zaradi okužb, ki jih povzročajo bakterije, odporne proti antibiotikom. Odpornost bakterij zelo narašča po vsem svetu in je postala resen javnozdravstveni problem. Posledice okužb z odpornimi mikrobi se kažejo v večji smrtnosti bolnikov, povečanem številu zapletov zdravljenja, podaljšanem zdravljenju in podaljšani hospitalizaciji ter tudi povečanih stroških zdravljenja.
»Odpornost bakterij proti antibiotikom je znana približno toliko časa kot antibiotiki. Je naraven proces – obrambni mehanizem, s katerim se bakterija brani pred vplivi okolja in se bori za svoje preživetje. Če pri zdravljenju uporabimo antibiotik, proti kateremu je bakterija odporna, zdravljenje okužbe ne bo uspešno. Odpornost bakterij zelo ogroža zdravljenje nalezljivih bolezni, ob tem pa ogroža tudi dosežke v zdravstvu,« je povedala Helena Ribič, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Kranj (NLZOH).
Odkritje penicilina
Penicilin je leta 1928 odkril Alexander Fleming, šele leta 1942 pa so ga zdravniki začeli uporabljati. In že po enem letu so znanstveniki poročali o prvem proti penicilinu odpornem sevu bakterije Staphylococcus aureus. Dr. Ribičeva razloži, da je bila bakterija proti penicilinu odporna zaradi izločanja encima, t. i. betalaktamaze, ki razgrajuje ta antibiotik.
Znanstveniki in farmacevtska industrija so potrebovali kar nekaj let in leta 1960 razvili vrsto penicilina, ki je bila proti tem encimom odporna. To je bil prvi polsintetični penicilin, meticilin, ki so ga uporabljali za zdravljenje stafilokoknih okužb.
Slika: Penicilin je leta 1928 odkril Alexander Fleming, leta 1942 pa so ga zdravniki začeli uporabljati. Žee po enem letu so znanstveniki poročali o prvem proti penicilinu odpornem sevu bakterije Staphylococcus aureus.
Le leto pozneje, leta 1961, so strokovnjaki že poročali o prvem sevu stafilokoka, ki je bil odporen proti meticilinu, nadaljuje dr. Ribičeva. »Bakterija je razvila drug mehanizem odpornosti – spremenil se je protein na površini bakterijske celice, t. i. vezavno mesto, na katero se antibiotik veže. Brez uspešne vezave na to mesto antibiotik ni učinkovit. Te bakterije so imenovali MRSA, kar je kratica angleške besedne zveze methicillin resistant Staphylococcus aureus, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus. Znane in aktualne so še danes. Približno 20 let po pojavu prvega seva se je bakterija MRSA začela širiti v bolnišnicah. Najprej v Veliki Britaniji, potem še v drugih evropskih državah in na vseh drugih celinah. Na žalost so bakterije razvile odpornost tudi proti drugim skupinam antibiotikov, zato imamo za zdravljenje okužb z MRSA na voljo le malo antibiotikov. Preprečevanje širjenja odpornih bakterij, MRSA in številnih drugih, je velik izziv za zdravstvo tako v Sloveniji kot drugod v svetu,« ugotavlja dr. Ribičeva.
Bakterije so do zdaj razvile odpornost proti skorajda vsem antibiotikom, vendar se odpornost zelo razlikuje med bakterijskimi vrstami – tako glede mehanizmov odpornosti kot tudi glede obsega ali deleža odpornih sevov. Mehanizmi odpornosti so različni, odvisni so od vrste bakterije in vrste antibiotika. Poleg encimov, ki razgrajujejo antibiotik, in spremembe tarčnega mesta so še moten vstop antibiotika v celico ali črpanje antibiotika iz celice in razvoj nove presnovne poti, ki obide delovanje antibiotika, kakor razlaga dr. Ribičeva.
Dodaja, da sta pri problemu odpornih bakterij pomembna tudi prenos in širjenje odpornih bakterij. Odporne bakterije se namreč lahko prenašajo med ljudmi, med ljudmi in živalmi in obratno ali jih dobimo iz okolja. Odporne bakterije se na ljudi lahko zanesejo s stikom z živalmi in uživanjem hrane ter vode. Zaradi odpornosti je uporaba antibiotikov v EU v poljedelstvu prepovedana, v veterini pa zelo omejena.
Kateri antibiotiki so neučinkoviti?
Ali obstajajo podatki o tem, kateri antibiotiki so po novem neučinkoviti? »Določanje občutljivosti bakterij za antibiotike je del vsakodnevnih preiskav v medicinskem mikrobiološkem laboratoriju,« pravi dr. Ribičeva. »Podatki so shranjeni v laboratorijskih informacijskih sistemih, klinični mikrobiologi jih analiziramo običajno enkrat na leto, po potrebi oziroma po dogovoru z zdravstvenimi ustanovami tudi pogosteje. Za zdravnike sta pomembna podatka, proti katerim antibiotikom je določena bakterijska vrsta odporna in kolikšen je delež odpornih bakterij.«
Primer: pri vrsti Staphylococcus aureus je pomemben podatek, da se odpornost proti meticilinu pojavlja tudi v Sloveniji in da je delež med vsemi okužbami, ki jih povzroča bakterija Staphylococcus aureus, delež MRSA približno deset odstotkov.
V stalni borbi s človekom in antibiotiki so bakterije s svojo prilagodljivostjo vedno v prednosti. Na odpornost bakterij proti antibiotikom deluje več dejavnikov, med njimi je najpomembnejša poraba antibiotikov.
Na nacionalni ravni ima Slovenija vzpostavljen sistem spremljanja odpornosti bakterij v okviru Slovenske komisije za ugotavljanje občutljivosti za protimikrobna zdravila (SKUOPZ), v kateri sodelujejo vsi mikrobiološki laboratoriji v državi. Podatki od leta 2011 naprej so dostopni tukaj. Namenjeni so predvsem strokovni javnosti, zdravnikom in drugim.
Zdravnikom so v oporo pri pripravi priporočil za zdravljenje okužb, pri načrtovanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje širjenja odpornih bakterij. S podatki o odpornosti in drugimi epidemiološkimi podatki Slovenija sodeluje tudi v mednarodnih mrežah, ki jih koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (European centre for disease control, ECDC), saj ti podatki omogočajo primerjavo med državami. Ena izmed mrež ECDC je mreža EARS-Net (European Antimicrobial Resistance Surveillance Network), v kateri sodelujejo vsi humani mikrobiološki laboratoriji V Sloveniji, primerjava podatkov za leto 2017 kaže, da je odpornost bakterij v Sloveniji blizu evropskega povprečja. Podatki so dosegljivi tukaj.
Bakterije so starejše od človeka in so bolj prilagodljive. V stalni borbi s človekom in antibiotiki so bakterije s svojo prilagodljivostjo vedno v prednosti. Na odpornost bakterij proti antibiotikom deluje več dejavnikov, med njimi je najpomembnejša poraba antibiotikov. Vplivajo pa tudi drugi dejavniki, kot sta staranje prebivalstva in večanje števila bolnikov z zmanjšano odpornostjo. To so bolniki z malignimi boleznimi, bolniki po presaditvi tkiv in organov, bolniki, ki jih zaradi kroničnih vnetnih bolezni zdravimo z zdravili, ki zmanjšujejo odpornost, bolniki na oddelkih za intenzivno zdravljenje, nedonošenčki in drugi. Vsi našteti bolniki so zelo dovzetni za okužbe, tudi za bakterijske, zdravljenje z antibiotiki je nujno, zato je pri njih poraba antibiotikov velika. Zaradi odpornosti bakterij so ti bolniki najbolj ogroženi.
Pravilna uporaba antibiotikov
Antibiotiki se še vedno predpisujejo brez potrjene diagnoze, nekritično. Pravilno jemanje antibiotika je zelo pomembno za zdravljenje okužbe in hkrati za preprečevanje odpornosti. Upoštevati moramo vsa navodila: koliko zdravila moramo zaužiti (odmerek), kako pogosto, koliko časa ga moramo jemati in kako glede na prehrano. Hrana pri nekaterih antibiotikih pomembno vpliva na resorpcijo v prebavilih, zato je treba upoštevati navodila, kdaj antibiotik zaužiti. Nekatere antibiotike je treba zaužiti s hrano, druge na tešče ali po hrani. Tudi neustrezen odmerek in neustrezen čas med odmerki sta lahko razlog za neučinkovitost ali slabšo učinkovitost zdravila, pri zdravljenju z antibiotiki pa lahko povzročita tudi razvoj odpornosti.
Ne zdravite se sami!
Pri tem dr. Ribičeva poudarja, da se z antibiotikom ne smemo zdraviti sami. O tem, ali antibiotik res potrebujemo in kateri je najprimernejši, lahko presodi le zdravnik. Preventivno jemanje antibiotika razen pri nekaterih operacijah in zelo redko v drugih primerih ni upravičeno in lahko naredi več škode kot koristi.
Novi antibiotiki?
Razvoj novih vrst antibiotikov je zelo zahteven, zapleten, dolgotrajen in zelo drag proces in lahko traja deset in več let. Gre pretežno za dejavnost farmacevtske industrije in to področje se je zelo hitro razvijalo v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja, novih antibiotikov je bilo veliko, nato pa se je razvoj zelo upočasnil. Odporne bakterije pa se ves čas pojavljajo na novo. Ker je razvoj novih antibiotikov dolgotrajen proces, industriji trenutno ne uspe slediti potrebam zdravstva.
Obširnejši članek je bil objavljen v reviji Gea (april 2019)
